VRHOVI NAD SORIŠKO PLANINO, 6. 10. 2018

Vodnik: Tomo Rusimovič
Kdaj, kje: sobota, 6. 10. 2018, ob 7:00 pred sedežem društva na Celovški cesti 160 v Ljubljani (pred LPP-jem)
Kako: društveni kombi ali (in) osebna vozila
Predviden čas hoje: 4 – 5 ur
Oprema: pohodni čevlji, vremenu primerna oblačila, pohodne palice, dobra malica in pijača. Priporočam čelno svetilko ali baterijo za  ogled bunkerjev. Na koncu izleta se bomo ustavili v gostišču Brunarica na Soriški planini, kjer se lahko okrepčate z enolončnico ali s čim  podobnim.
Zahtevnost: pot je nezahtevna, primerna tudi za družine.
Članska izkaznica: plačana članarina PZS za tekoče leto 2018
Prijave in rok za prijavo: Društvena pisarna ali Nina Miklič tel.: 031/259-156 do četrtka, 4. 10. 2018
Opis poti:
Nad Soriško planino je venec vrhov, ki bodo naš tokratni cilj. Ker je na vrhovih vse polno vojaških objektov, ki spominjajo na nekdanjo jugoslovansko-italijansko rapalsko mejo, se lahko ob ogledu podzemnih hodnikov, kasarn in drugih nemih prič minulega stoletja kar precej zamudimo in se na izhodišče vrnemo precej kasneje, kot smo sprva načrtovali. Seveda je za ogled »krtove dežele« nujno potrebna svetilka. V nasprotnem se lahko tavanje pod zemljo konča s pošteno buško, če ne še čim hujšim.
Obredli bomo celoten pušeljc, zato bomo začeli z vzponom od Litostrojske koče (1306 m) na Možica (1602 m) po označeni poti, ki nas mimo smučišča po zložni dolinici vodi na sedlo pod Slatnikom, kjer pod vrhom naletimo na kasarno in kapelico. Sledi še malo vzpona na bližnji Možic z že od daleč vidno železno kupolo na vrhu. Vrnemo se na razpotje in se povzpnemo na oba vrhova Slatnika. Prvi je s 1609 metri najvišja točka vrhov nad Soriško planino. Malo nižji jugovzhodni vrh (1597 m) lahko prečimo ali pa obidemo po udobni mulatjeri lučaj nižje. Bolj planinsko je seveda po nezahtevnem grebenu. Nato sestopimo na sedlo pod Lajnarjem (1549 m), se povzpnemo nanj in, seveda če bo volja, nadaljujemo še na Dravh (1547 m). Tudi vzpon nanj ni težaven. Na izhodišče se lahko vrnemo čez Lajnar ali pa jo s sedla med Lajnarjem in Dravhom uberemo po »smučarski bližnjici«. Ob sreči z vremenom bomo lahko občudovali razglede na dobršen del našega visokogorskega sveta.

Še malo zgodovine rapalske meje.