VRHOVI NAD SORIŠKO PLANINO, 5. 10. 2019

Vodnik: Tomo Rusimovič
Kdaj, kje: sobota, 5. 10. 2019, ob 7:00 pred sedežem društva na Celovški cesti 160 v Ljubljani (pred LPP-jem)
Kako: društveni kombi ali (in) osebna vozila
Predviden čas hoje: 5 ur
Oprema: Oprema: Planinski čevlji, vremenu primerna oblačila, čelna svetilka (sprehod po vojaških rovih), pohodne palice. Hrana in pijača iz nahrbtnika – malica in vsaj 0,5 litra tekočine, na koncu izleta se bomo ustavili v koči.
Potrebna telesna pripravljenost: Kondicija za lažje planinske ture. Izlet je primeren za družine z otroci.
Višinska razlika: cca. 300 m
Zahtevnost: zahtevna pot
Članska izkaznica: plačana članarina PZS za tekoče leto 2019
Prijave in rok za prijavo: društvena pisarna ali Nina Miklič tel.: 031/259-156, do četrtka, 3. 10. 2019
Opis poti: 
Nad Soriško planino je venec vrhov, ki bodo naš tokratni cilj. Ker je na vrhovih vse polno vojaških objektov, ki spominjajo na nekdanjo jugoslovansko-italijansko rapalsko mejo, se lahko ob ogledu podzemnih hodnikov, kasarn in drugih nemih prič minulega stoletja kar precej zamudimo in se na izhodišče vrnemo precej kasneje, kot smo sprva načrtovali. Seveda je za ogled »krtove dežele« nujno potrebna svetilka. V nasprotnem se lahko tavanje pod zemljo konča s pošteno buško, če ne še čim hujšim. Obredli bomo celoten pušeljc vrhov, zato bomo začeli z vzponom od Litostrojske koče (1306 m) na Možica (1602 m) po označeni poti, ki nas vodi mimo smučišča po zložni dolinici na sedlo pod Slatnikom, kjer naletimo na kasarno in kapelico pod vrhom. Sledi še malo vzpona na bližnji Možic z že od daleč vidno železno kupolo na vrhu. Vrnemo se na razpotje in se povzpnemo še na oba vrhova Slatnika. Prvi je s 1609 metri najvišja točka vrhov nad Soriško planino. Malo nižji jugovzhodni vrh (1597 m) lahko prečimo ali pa obidemo po udobni mulatjeri lučaj nižje. Bolj planinsko je seveda po nezahtevnem grebenu. Nato sestopimo na sedlo pod Lajnarjem (1549 m), se povzpnemo nanj in, seveda če bo volja,  nadaljujemo še na Dravh (1547 m). Tudi vzpon nanj ni težaven. Na izhodišče se lahko vrnemo čez Lajnar ali pa jo s sedla med njim in Dravhom uberemo po »smučarski bližnjici«. Če bo sreča z vremenom, bomo lahko občudovali dobršen del našega visokogorskega sveta z največjo naravno »lužo« pri nas.