SPOZNAVANJE PARKA PRIRODE UČKA, 13. 4. 2024

Vodnici:
Marinka Koželj Stepic, vodnik PZS in
Nevenka Rajhman, vodja Odbora za varstvo gorske narave pri MDO PD Ljubljana

Kdaj, kje: sobota, 13. 4. 2024, ob 6.45 pred Halo Tivoli v Ljubljani
Prevoz: organiziran avtobus
Izhodišče: Matulje
Hoja: 6 ur
Zahtevnost: lahka pot (prvi del poti ima 220 m vzpona in 45 m spusta, drugi 30 m vzpona in 650 m spusta in tretji 80 m vzpona in 80 m spusta)

Oprema: osebni dokument, dobri visoki pohodniški čevlji, pohodniške palice, športna oblačila, nekaj proti vetru, hladu in morebitnim padavinam. Hrano in pijačo imejmo s seboj, saj ob poti ni možnosti prehranjevanja.

Članska izkaznica: plačana članarina PZS za tekoče leto 2024

Ta naravovarstveni izlet je v okviru Odbora za varstvo gorske narave pri MDO PD Ljubljana, ki bo tudi kril stroške prevoza.

Prijave: ČIM PREJ – število mest je omejeno! Prijave direktno pri:
Nevenka Rajhman na GSM 041 872 341 ali e.naslov: nevenka.rajhman@gmail.com najkasneje do srede 10. 4. 2024.

Oziroma do srede, 10. 4. 2024, društvena pisarna v času uradnih ur na tel.: 01/58 22 751 ali Ana Božnar, tel.: 031 699 786, ali na mail pdlpp1974@gmail.com

Opis poti:

Masiv Učka dominira nad Istro in Kvarnerjem. Park prirode Učka je umeščen po sredini tega masiva, njegova površina pa meri 160 km2. Zaradi edinstvenih klimatskih pogojev je tu izredna biološka raznolikost. Območje v glavnem pokriva gozd, v vršem delu je bukev z značilnimi krivenčastimi debli, nekaj nižje je gozd belega gabra in hrastičja, v spodnjem pa še  črni bor. Na pobočjih Učke uspevajo še lovranski kostanj – maroni, šparglji in druge rastline, znane v kulinariki. Učka je edini predel na svetu, kjer raste učkin zvonček. Učka je tudi eden zadnjih predelov, kjer lahko vidimo beloglavega orla. Tu je domovanje divjega prašiča, gozdne uharice, srnjadi, sivega sokola, kač in martinčkov. Na livadah se med raznoterim cvetjem spreletavajo metuljčki – črni apolon, gozdni črni okar, kozličev modrin in drugi.

Učka je dokaj bogata s padavinami in tu so mnogi izviri, studenčki, potočki in slapiči. Območje Učke ima za bivanje ugodne klimatske razmere, zlasti na južnih pobočjih. Masiv Učke predstavlja naravno pregrado med blago kontinentalno klimo Istre in izrazito mediteransko klimo Kvarnerskega zaliva. Prve naselbine so bile v jamah in spodmolih že v pradavnini. Sledilo je naseljevanje tudi v času prihoda Slovanov, zlasti na južnem delu Učke. V obdobju antike in srednjega veka Učka ni bila več zanimiva za novo stalno naseljevanje, temveč je preko prelazov nudila povezavo med Istro in kontinentalnim delom Hrvaške. V času Avstro-Ogrske postane Učka zopet zanimiva za stalno naseljevanje. Tu so bili ugodni pogoji za živinorejo – drobnico in govedo buškurin – ter sadjarstvo. Iz teh časov so danes še vidni suhi zidi in pastirski stanovi ter opuščeni stari sadovnjaki. Naseljenost južnih pobočij je tudi danes aktualna, vendar kmetijstvo ni več osnova za preživetje. Življenje se je z razvojem turizma premaknilo bliže obali.

V zaščitnem znaku Parka prirode Učka sta kostanj maroni in govedo buškurin.

Mi si bomo ogledali tri zanimivosti pogorja Učke.

1. Najprej se bomo iz naselja Kolavići (300 m) vzpeli na Veprinac. Veprinac je 517 m visok vrh, ki se nahaja v severovzhodnem delu pogorja. Na samem vrhu se nahaja vasica Veprinac. V tem slikovitem kraju z najlepšim pogledom na celoten Kvarner se skriva bogata dediščina. Na vsakem koraku se nam odkrivajo pomembni kulturno-zgodovinski spomeniki. Prvi med njimi je baročna cerkev sv. Marka in njen veličasten zvonik. Tu najdemo še starodavno kapelo sv. Ane, pržon (ječo) in mestno ložo. Kraj se prvič omenja leta 1351. Znan je veprinski zakon datiran leta 1507 in je prvi dokument, sestavljen iz 43 členov. Rokopis je v glagolici in je shranjen v Hrvatski akademiji.

   Za vzpon in ogled bomo potrebovali približno 2 uri. Nato se bomo v 10 minutah spustili do avtobusa, ki nas bo popeljal na začetek poti drugega dela izleta, na Poklon.

2. Od leta 1876, ko je bila zgrajena istrska železnica, so ljudje potovali po opravkih iz Istre na Reko ali naprej na “celino” preko 922 m visokega prelaza, ki povezuje gorska masiva Učka in Čičarija. Ko so prispeli na vrh prelaza, se je pred njimi odprl pogled na ves Kvarner in prvo kar so videli, je bila romarska cerkev na Trsatu. Ustavili so se, se poklonili in molili. Tako je prelaz dobil ime Poklon. Danes je na Poklonu izhodišče za mnoge planinske poti po Učki in Čičariji, tu je planinski dom PD Opatija in nov informacijski center s prodajalno spominkov, bifejem ter upravo Parka prirode Učka.

   S Poklona se bomo spustili v kraj Liganj (300 m), kjer je bila včasih uprava Parka. Spust bo v začetku po gozdni cesti, nato po bolj ali manj strmih gozdnih poteh. Med hojo bomo opazovali gozd, suhe zide, se vzpeli na razgledni vrh Lužinski breg (626 m) ter prisluhnili ptičjemu petju ali si ogledovali zanimivo rastlinje. Za to pot bomo potrebovali 2,5 do 3 ure.

   Iz Lignja nas bo avtobus prepeljal v Lovransko Drago, naselje, ki dobesedno čepi na slikovitih terasah na jugovzhodnem pobočju Učke. Med vožnjo proti Lovranski Dragi bomo lahko od daleč občudovali enkratno lego vasi. Vse je razvrščeno po razmeroma strmem pobočju, hiše, hlevčki in njivice, posejane z zelenjavo, cveticami in majhnimi sadnimi drevesi.

3. Z roba vasi se bomo podali še na ogled slapu Slap. Ta slap je na območju Lovranske Drage, ene najlepših dolin na vzhodnem pobočju Učke. Pot vodi ob šumeči vodi, ki priteka izpod slapu skozi nasade kostanja maronija, skozi gozd hrasta in gabra, preko starih terasic, na katerih so nekoč obdelovali zemljo. Slap kaže stotero obrazov glede na količino padavin pred obiskom, vendar je vedno zelo zanimiv in lep. Za pot do slapa in nazaj bomo potrebovali dobro uro, vzpeli pa se bomo za dobrih 80 m in prav toliko spustili.