POHOD NA DRAŽGOŠE, 14. 1. 2024

Vodnik: Tomaž Rusimovič

Kdaj, kje: nedelja, 14. 1. 2024, ob 8.00 pred sedežem društva PD LPP na Celovški 160 v Ljubljani 
Prevoz: društveni kombi
Višinska razlika: 390 m
Hoja: 2-3 ure
Zahtevnost: nezahtevno (če ne bo novih snežnih padavin?)
Oprema: pohodne palice, udobni pohodniški čevlji, oblačila, primerna vremenu in letnemu času
Potrebna telesna pripravljenost: povprečna telesna pripravljenost
Članska izkaznica: plačana članarina PZS za leto 2023

Prijave: društvena pisarna v času uradnih ur na tel.: 01/58 22 751 ali Ana Božnar, tel.: 031 699 786, ali na mail pdlpp1974@gmail.com, do četrtka, 11. 1. 2024

Opis poti:

Lani smo se prvič, na dan proslave, organizirano podali na izlet na Dražgoše, ki ga že več let organizirajo naši pobrateni planinci iz SPD Trst. Dobili smo se v Železnikih in se skupaj odpravili po desnem pobočju mimo Kališ v Dražgoše, tudi letos bo verjetno tako.

Cilj izleta je proslava ob 82. obletnici dražgoške bitke, ki bo v nedeljo, 14. januarja 2024, ob 12. uri pri spomeniku v Dražgošah. Izhodišče izleta je parkirišče pred trgovino Mercator, kjer bomo pustili kombi in se med hišami podali na dobro uhojeno pot proti zaselku Kališe. Od tam gremo proti cerkvi svetega Križa iz 4. stoletja, ki je znana po freski bradate svetnice Kümmernis in ima zanimivo zgodbo, ki jo izveste ob postanku ob cerkvici. Od cerkve se razvije lep razgled tako na Dražgoše kot nazaj na Železnike. Od cerkve se proti Dražgošam začne pot zmerno spuščati. Preden se bomo spustili na cesto pri Bičkovi skali, bomo obudili spomin na Dražgoško bitko, ki so je dogajala med 9. in 11. januarjem 1942. Dražgoška bitka je bila, kot poudarjajo organizatorji prireditve, ena večjih bitk med drugo svetovno vojno v Sloveniji. Spopad Cankarjevega bataljona z Nemci v Dražgošah je imel zgodovinski pomen za vso Evropo. Partizani so se 11. januarja 1942 ob izgubi devetih tovarišev umaknili na Jelovico, Nemci pa so pobili 41 domačinov, požgali vas ter jo januarja in februarja popolnoma porušili, veliko domačinov pa so odgnali tudi v taborišča.

Združenju borcev za vrednote NOB Škofja Loka navaja, da je bil prvi velik upor na naših tleh borba v Rovtu nad Selško dolino, kjer je padlo 45 vojakov

patrulje 181. nemškega rezervnega policijskega polka, sledila je množična decembrska poljanska vstaja, ki skupaj z Dražgoško bitko tvori trilogijo bojev v prvem letu upora na slovenskih tleh, s tem je bil omajan mit o nepremagljivosti nemške vojske. Zločin nad civilnim prebivalstvom pa je pokazal vso krutost in

maščevalnost nacistične vojske.
Kljub vsemu pa so Dražgoše danes za nekatere postale eden privih primerov v vsej zgodovini vojskovanja, kjer se za zločine okupatorskih enot krivi njihove nasprotnike! Od takrat pa do danes se v politiki ni veliko spremenilo saj se podobno dogaja tudi v Palestini, v Ukrajini in verjetno še kje.

Po proslavi se bomo po bližnjicah ob cesti spustili v vas Rudno, kamor bomo pripeljali kombije, in nato na skupno kosilo ali pa domov?

Freska Poljanska vstaja akademskega slikarja Ive Šubica
© Loški muzej, fototeka

Občina Gorenja vas – Poljane je pred rušitvijo opuščene živilske trgovine v Poljanah opravila prestavitev znamenite freske Poljanska vstaja. Zahteven projekt je bil izpeljan pod budnim očesom župana Milana Čadeža. Ker je bilo delo zavarovano kot enota kulturne dediščine, so vse dejavnosti morale potekati v skladu z navodili in pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Freska je pročelje stavbe krasila kar 40 let, odkrili so jo leta 1981, ravno ob 40. obletnici vstaje. Zdaj je bila premeščena zgolj streljaj stran, čez cesto, k spomeniku NOB.

Fresko je naslikal akademski slikar Ive Šubic, ki je bil partizan in udeleženec te vstaje. Gre za delo, pri katerem je prvič sodelovala tudi njegova hči, akademska slikarka Maja Šubic. Z uspešno prestavitvijo freske je zadovoljna. Kot je povedala za časopis Gorenjski glas, je prepričana, da je freska zdaj dobila še lepši prostor v središču Poljan.