PLANINARJENJE PO FUŽINSKIH PLANINAH, 18. – 20. 8. 2023

Lani smo planinarjenje zaradi slabih vremenskih razmer odpovedali, zato bomo lanski program izvedli letos (upam).

Vodnik/ Kontakt: Tomaž Rusimovič

Kdaj, kje: v petek, 18. 8. 2023, ob 17.00 pred sedežem društva PD LPP na Celovški 160 v Ljubljani; povratek v nedeljo, 20. 8. 2023, pozno popoldan
Prevoz: avtobus ali društveni kombi in osebna vozila
Cilj: Fužinske planine
Izhodišče: Planina Blato
Hoja: prvi dan 1 ura, drugi dan 8-10 ur, tretji dan 4-6 ur
Zahtevnost: prvi dan nezahtevna pot, drugi dan zahtevno brezpotje, tretji dan nezahtevna pot
Višinska razlika: 964 m
Oprema: pohodne palice, udobni gorniški čevlji, oblačila primerna vremenu in letnemu času, zaščita za sonce/dež/veter
Prehrana: na izletih malica in pijača iz nahrbtnika, ostalo iz ponudbe naše koče

Prijave: do 17. 8. 2023, društvena pisarna v času uradnih ur na tel. 01/58 22 751 ali Ana Božnar (031 699 786)
Članska izkaznica: izlet je namenjen samo članom PD LPP s plačano članarino za tekoče leto 2023 in za člane SPD Trst

Opis poti:

Zopet se bomo podali v zamaknjen in samoten svet Fužinskih planin, kot to področje imenuje Tine Mihelič. Koncept našega planinarjenja lahko imenujemo kar »dan Fužinskih planin« in bo letos v grobem enak kot lani, v podrobnostih pa malo drugačen. Ko smo pred leti opustili tradicionalne društvene pohode na Triglav, smo se odločili, da se odpovemo gneči okoli Triglava in uživamo v druženju in odkrivanju skritih, večinoma brezpotnih, čudovitih kotičkov Fužinskih planin. Dan Fužinskih planin je zastavljen tako, da je petek popoldan namenjen premiku iz Ljubljane do naše koče na Planini pri Jezeru, v soboto pa zgodaj zjutraj odidemo proti ciljem naših dveh izletov, ki sta običajno eden manj, drugi pa bolj zahteven. Proti večeru imamo vsi udeleženci druženje ob našemu žaru, kjer priložnostni kuhar poskrbi za »roštiljado«, naš gospodar pa za pijačo. Nedelja je namenjena krajšim individualnim ali skupinskim izletom v okolico, popoldan pa povratku v dolino.

Torej, kot po navadi, v petek pozno popoldan se bomo iz Ljubljane odpravili v Staro Fužino in od tam preko Planine Blato do naše gostoljubne koče. Drugi dan bosta organizirana dva izleta po brezpotjih Fužinskih planin, od katerih bo eden krajši, z malo nižjimi vrhovi, drugi pa malo daljši in bo imel za cilj višje vrhove. Prvi izlet bo imel za cilj vrhove zahodnega grebena ob poti od Planine Viševnik do Črnega jezera. Obiskali bomo vrhove Vrtec (1774 m), mogoče pa tudi Stadorske Orliče (1740 m) in Rigeljc (1743 m).

Zemljevid vrhov nad Planino Viševnik

Na pot se bomo odpravili v smeri Planine Dedno polje, kjer bomo zavili k lovski koči in se tam priključili poti, ki vodi od Planine Viševnik do Planine Ovčarija. Že pot od lovske koče nam bo dala slutiti, da vstopamo v skriti in tihi gorski svet skrivenčenih macesnov, redko poraščenih mrazišč in skalnih vrtač. Malo pred Planino Ovčarija bomo markirano pot zapustili in nadaljevali v nasprotni smeri po razgibanem terenu v smeri Vrtca, ki je zelo razgleden in le redko obiskan vrh nad Planino Viševnik. Na vrhu si bomo privoščili daljši počitek in malico.

Vrtec nad Planino Viševnik.

Razgledi z vrha so veličastni. V južni smeri so Stadorski Orliči (1782 m), še bolj južno pa nad prepadno steno kraljuje Rigeljc (1768 m) in naprej še Stador (1688 m). Če bodo volja, čas in vreme, bomo osvojili tudi te vrhove. Vrnemo se po poti prihoda. Mogoče vam bo zanimiv tudi podatek o znamenitosti pod steno Vrtca. Tam se nahaja zanimiva Ledena jama. Verjetno so jo pastirji okoliških planin in lovci poznali od nekdaj, saj je vsaj en vhod dobro viden z nasprotnega pobočja Dola pod Stadorjem. Tudi prvi dokumentiran obisk (11.  8. 1934) pred izbruhom druge svetovne se je zgodil pod vodstvom domačina Jakoba Žvana, ki je vhod v jamo pokazal biologu Egonu Pretnerju. V tistem času je bila dostopna le povsem v led vkovana vhodna dvorana. Kljub temu da je bila jama kar se da odljudna in biološko nezanimiva, se je Pretner vanjo po vojni vrnil iz jamarskih vzgibov. Od tedaj dalje do leta 2008 je v povprečju doživela le en obisk na desetletje. Leta 2008 pa so jamarji Jamarskega kluba Železničar zaradi taljenja ledu odkrili prehod v notranje dele jame. Do danes so jamo raziskali do dolžine skoraj 2.345 m in globine 286 m.

Ledena jama pod Vrtcem

Na drugem izletu pa bomo osvojili vse tri Stoge Fužinskih planin: Krsteniški ali Mali Stog (1877 m), Jezerski Stog (2039 m) in Prevalski Stog (2079 m). Slovar slovenskega jezika za besedo stog pravi: stòg, stóga, m. 1) debel, močan in rogovilast kol, okrog katerega se žito, seno ali slama sklada. Na pot bomo krenili preko Planine v Lazu do Planine Krstenica in nato po grebenu osvajali Stoge enega za drugim. Krsteniški Stog je najmanjši in ga lahko  obidemo po desni strani in se nanj vzpnemo od zadaj po delno poraščenem skalnem grebenu. Vendar se trud skoraj ne izplača in ga lahko tudi samo obidemo. Nato se usmerimo proti Jezerskemu Stogu, do vznožja je pot speljana skozi ruševje, nato pa sledi prečenje strmih trav ter preko krajšega skalnega skoka na greben, od koder se povzpnemo na vrh.

Zemljevid Fužinskih Stogov

Jezerski Stog ima za alpiniste zanimivo vzhodno steno, za katero je opisanih osem alpinističnih smeri. Smer Levi kamin IV-/III sta prvenstveno splezala Jože in Tine Mihelič, dve smeri (Marinkina smer III/III, Kaminska smer IV-/III) pa je prvenstveno splezal naš znanec in reševalec GRS Bohinj iz Stare Fužine, Pavel Odar s soplezalcem.

Prevalski Stog je na vzhodni strani zelo zahteven, zato po sestopu na Jezerski preval raje sledimo desno slabim ostankom steze čez melišča pod vzhodno steno. Pot nas pripelje na Mišeljski preval, s katerega se z lahkoto vzpnemo na vrh z zadnje strani Prevalskega Stoga. Z vrha se bomo spustili nazaj do Mišeljskega prevala in nadaljevali po markirani poti do Lazovškega prevala in preko Planine v Lazu do naše koče na Planini pri Jezeru.

Po povratku obeh skupin si bomo spekli nekaj dobrot na plinskem žaru (darilu našega člana Franca Starca iz SPD Trst), nato pa bo ostanek sobotnega večera namenjen veselemu druženju, za katerega bo vsak prispeval malo dobre volje, naš gospodar pa bo poskrbel, da nihče ne bo žejen.
V nedeljo se bomo dopoldan lahko podali na lažji izlet (Pršivec, Vodični vrh, Botrova jama, ali pa celo na vrh Tresočih kolen?), nato pa po kosilu krenili proti domu.
Vse pa se lahko še spremeni – odvisno od vremena in volje udeležencev ter vodnikov. Prijavite se, ne bo vam žal, saj vas na izlet vabi UO PD LPP, ki bo tudi kaj prispeval!

Francova plinska plošča nikoli ne razočara!

Vesela družba čaka na dobrote z roštilja.