Cjajnik (1965 m) – košutnikov turn (2133 m), 21. 9. 2013

Cjajnik– Košutnikov turn

Vodi: Andrej Počervina 

Izhodišče – koča pod Košuto
Cilj – Cjajnik – Košutnikov turn, krožna pot
Čas hoje 7 – 8h
Zahtevnost –  izjemno  zahtevna označena pot
Oprema – standardna gorniška oprema, čelada, plezalni pas in samovarovalni komplet

Opisana pot je primerna le za zelo izkušene gornike, ki jim plezanje po izredno zahtevnih varovanih poteh ne predstavlja problema. Potrebna je velika moč v rokah. Pot je najtežja v Karavankah in je celo težja od večine italijanskih,  izjemno težkih poti v Julijcih.

Od koče se skozi gozd in po melišču dvignemo do vstopa v plezalni del. Obvezno se opremimo s plezalnim pasom, samovarovalnim kompletom in čelado. Priporočljive plezalne rokavice. Od tu naprej pa do vrha sledi plezalni del. Avstrijci ocenjujejo težavnost plezalnih poti z ocenami od A do E. Pri čemer je A najlažja in E najzahtevnejša. Na plezalni poti na Cjajnik se izmenjuje težavnost od B do D težavnostne stopnje. Že vstop je zelo zahteven, srednji del tudi precej izpostavljen, najzahtevnejši del pa je plezanje čez vršni stolp, kjer je zelo malo oprimkov in tudi skobe so redke, tako da večji del plezanja opravimo z rokami s pomočjo jeklenice. Sestop bomo naredili v Cjajnikovo škrbino, izredno zahteven, potem pa se dvignili na greben in se po slovenski strani povzpeli še na Košutnikov turn. Pred zaključnim dvigom na Košutnikov turn se srečamo tudi s potjo, po kateri se bomo spustili na izhodišče. Čaka nas še en izredno zahteven spust po dobro varovani poti. Na nekaterih delih je ocenjen s težavnostno stopnjo C. Sledi še prečenje melišča in spust skozi gozd do izhodišča.

Cjajnik– Košutnikov turn